User talk:Ernestkulauzovic

ZGODOVINA BH4

26.06.2004 je bil v prostorih ljubljanske študentske organizacije sklicana skupščina bosansko hercegovskih študentov, na kateri je ustanovljeno Društvo bosansko hercegovskih študentov Slovenije s simboličin imenom BH4. Omenjeno društvo je pravzaprav drugi primer (v 90. letih 20. stoletja je namreč v prostorih kluba K4 delovala “Skupnost študentov Bosne in Hercegovine v Sloveniji”) organizirane povezave bosansko hercegovskih študentov na slovenskem ozemlju: ime je dobilo po znamenitem četrtem bosansko hercegovkemu (mostarskem) polku (nem. Bosnisch - herzegowinische Infanterieregiment 4), ki se je sodeč po nekaterih podatkih, kot sestavni del Avstro – ogrske armade v prvi svetovni vojni bojeval najprej na ruski in potem več kot dve leti (do konca vojne!) na soški fronti (ki se je razprostirala na daljšem slovenskem in italijanskem ozemlju!). Zakaj je društvo dobilo prav takšno ime? Zakaj so se bosansko hercegovski študentje odločili, da organizirano nastopijo kot bojevniki za mir, znanje ter ideje strpnosti med ljudmi? Kako močne so vezi, ki danes (devetdeset let pozneje) povezujejo bosansko hercegovske bojevnike iz prve svetovne vojne in njihove rojake – študente na slovenskih Univerzah?

Knjiga je orožje – vzemi jo v roke! Dejstvo, da so bosansko hercegovski študentje prav zgoraj zapisani Brechtov aforizem vzeli za svoje vodilo, je precej lep dokaz, ki priča, da gre za hčerke in sinove bojevnikov polka BH4.

Kot je znano, avsto – ogrske vojska je leta 1878 premagala bosansko vojsko ter okupirala BiH in s tem omogočila, da si je dvojna monarhija popolnoma prilastila Bosno in Hercegovino. Kljub dejstvu, da avstro – ogrski sistem zbiranja nabornikov na bosansko hercegovskem ozemlju ni nikoli v celoti zaživel (kot je znano na ozemlju Bosne in Hercegovine je bil organiziran celo lov na ljudi!) se je četrti bosanso hercegovski polk skupaj s še sedmimi bosansko hercegovskimi polki, kot elitni del armade dvojne monarhije v prvi svetovni vojni bojeval za njene imperialistične interese. Iz zgoraj omenjenih podatkov je torej razvidno, da so se prebivalci Bosne in Hercegovine v slabih štirih desetletjih od največjih sovražnikov dvojne monarhije (ki so leta 1878 ubili okrog štiri tisoč njenih vojakov – nekaj tisoč vojakov pa je bilo ranjenih) prelevili v njene najbolj zveste branilce. Številni so ostali nepokopani na bojiščih soške fronte, številni pa počivajo na več kot sedemdesetih vojaških pokopališčih dvojne monarhije. To so tisti pogumni Bošnjaki, ki jih je znameniti ameriški pisatelj Ernest Hemingway omenil v svojem romanu »Zbogom orožje«.

Ljubljana, 12.10.2004

Avtor teksta : Husein Sejko Mekanović